Farmaceutska tvrtka čije su aktivnosti usmjerene na proizvodnju i prodaju kvalitetnih, sigurnih, učinkovitih i cijenom prihvatljivih generičkih proizvoda. Pored lijekova na recept i proizvoda za samoliječenje, proizvodi i stavlja na tržište još i veterinarske i kozmetičke proizvode.

Colarič: Poslovnih razlogov za upadanje delnice Krke ni

Novomeška farmacevtska družba Krka ima v razmerah svetovne finančne krize po besedah predsednika uprave družbe Jožeta Colariča srečo, da je finančno izredno močna in zato je v primerjavi s konkurenco njena neto zadolženost zelo majhna.

"Za dežjem vedno posije sonce," je pojasnil. Razloge vidi v razpršenosti trgov Krke, ki svoje izdelke prodaja v 70 državah sveta, največ pa na trgih od Vladivostoka do Lizbone. Krka je iz vsake krize izšla močnejša zaradi svoje prilagodljivosti. "Če en trg malo zaostane, to nadomestimo na drugem," je dejal.

Skupina Krka po Colaričevih besedah ne bo spreminjala letošnjih načrtov, ki predvidevajo 950 milijonov evrov prihodka in 160 milijonov evrov dobička. Prihodnje leto pa bomo, tako kot vsi gospodarstveniki, tudi mi pazljivi pri načrtovanju, je dejal Colarič in dodal, da "Krka ni oaza sredi puščave".

Glavni trg je Rusija, močni so na trgih srednje in vzhodne Evrope, na trgih zahodne Evrope pa družba s skoraj 7500 zaposlenimi ustvari četrtino prodaje. Colarič priznava, da je kriza manj ugodna za originatorje, boljše priložnosti imajo generiki, med katere sodi Krka.

Kot še dodaja, je ključno vlaganje v razvoj, kar je Krka zaradi visokih dobičkov zagotavljala iz lastnih sredstev in ne s posojili. Letos za investicije – širitev proizvodnih in razvojnih zmogljivosti ter marketinško-prodajne mreže – namenjajo 160 milijonov evrov. "V kriznih časih je zelo pomembno, da lahko sam narediš vse od A do Ž," je prepričan Colarič.

http://www.finance.si/226300/Colari%E8_Poslovnih_razlogov_za_upadanje_delnice_Krke_ni

Fundamentalna analiza – Krka d.d.

EPS 3,30

P/E 22,15

Min/Max – 52 62,70-129,00

Div.(datum) / %donos – 0,80 (7.7.08) / 1,09%

Cap (mio EUR) 2.590,00

Colarič kupil Terme Strunjan

Z nakupom 49-odstotnega deleža Term Strunjan, je novomeška Krka postala njihov stoodstotni lastnik. Vrednost posla znaša osem milijonov evrov

Družba Terme Krka, ki je v 100-odstotni lasti novomeške Krke, je danes sklenila pogodbo o nakupu 49-odstotnega deleža v družbi Terme Strunjan, ki je v lasti Zveze društev vojnih invalidov Slovenije.

Z danes sklenjeno pogodbo, novomeški farmacevt pod vodstvom Jožeta Colariča postaja 100-odstotni lastnik Term Strunjan, za omenjeni delež pa je odštel osem milijonov evrov.

http://www.finance.si/226131

Krka odprla nove razvojne laboratorije

Novi kemijski razvojni laboratoriji Krke v vrednosti 8,5 milijona evrov naj bi optimizirali razvojne zmogljivosti novomeškega generika

Novomeška Krka je danes odprla nove kemijske razvojne laboratorije, vrednost naložbe pa je dosegla 8,5 milijona evrov. Nova pridobitev je po ocenah vodstva Krke stičišče sinteznih in analiznih znanj, potrebnih za razvoj izdelka v celotni verigi od teoretične študije kemijske sinteze do prenosa nove sintezne tehnologije v industrijo.

Kot so sporočili iz Krke, je družba z izgradnjo nove laboratorijske infrastrukture optimizirala razvojne zmogljivosti, obenem pa z usposobljenimi sodelavci in najsodobnejšo razvojno opremo zagotovila možnosti za razvoj tehnično najzahtevnejših projektov.

V laboratorijih bo potekal celostni razvoj sinteze, izolacije in fizikalne obdelave farmacevtskih učinkovin za uporabo v razvoju farmacevtskih izdelkov. Krka je ob odprtju novih laboratorijev skupaj z občino Novo mesto simbolično odprla tudi Andrijaničevo cesto, ki pelje vzdolž podjetja, poimenovana pa je po ustanovitelju Krke Borisu Andrijaniču.

http://www.finance.si/225419

Colarič: Veseli me, da nismo poslušali analitikov

Predsednik uprave novomeškega farmacevta Krke Jože Colarič je vesel, ker niso poslušali nasvetov investicijskih bankirjev, analitikov in borznih posrednikov, temveč delali po lastnem preudarku.

Veseli me, da nismo poslušali nasvetov investicijskih bankirjev, analitikov in borznih posrednikov, ki pač prodajajo svoje storitve, temveč smo delali po lastnem preudarku, je za Sobotno prilogo dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič in tako odgovoril na opazko, da je Krka zaradi konzervativne politike v preteklih letih za marsikoga veljala za podjetje, ki je za časom. "Zdaj se kaže, da smo bili dejansko pred časom, ultramoderni. Mnoga podjetja, katerih menedžerji so imeli velike oči in so na veliko prevzemali, so se zdaj znašla v težavah," je še dodal.

"Globalna finančna kriza je dobila tak razmah, da je težko oceniti, kako se bo končala. Bojim se, da se bo še bolj dotaknila realnega sektorja in prešla v gospodarsko krizo. Nekateri jo primerjajo z letom 1929, mislim pa, da so te primerjave izrazito preskromne," meni Colarič.

Krka dobila dodatna naročila

Colarič pravi, da za zdaj naročila niso upadla in da so dobili celo dodatna. "Letni načrt določa, da bomo letos prodajo izdelkov in storitev povečali za več kot petino, na 950 milijonov evrov. Na dobri poti smo, da plan dosežemo. Pripravljamo optimistično naravnan načrt za leto 2009, ki pa bo upošteval opozorila, da svet pluje v gospodarsko krizo," pravi.

Zaposlenost naj bi povečevali tudi naslednje leto

Glede števila zaposlenih pa šef novomeškega farmacevta pravi, da se bo trend povečevanja zaposlenosti nadaljeval tudi v letu 2009, konec prihodnjega leta naj bi bilo po planu bistveno več kot 8200 zaposlenih. "Na novo zaposlujemo tako v Sloveniji kot v drugih državah. Deloma zato, ker moramo razvijati nove izdelke, deloma pa, ker moramo odgovoriti tudi na dodatna naročila. V povečanje zaposlenih v marketingu in prodaji nas silijo tudi nekateri tekmeci, ki so povečali svoje trženjske aktivnosti."

Dobavitelje pri surovinah in materialu stiskajo

"Pri surovinah in materialu se na novo pogajamo z dobavitelji, jih stiskamo. Znižati poskušamo tudi druge stroške," je povedal Colarič. "So pa stroški, ki jih niti v preteklih letih nismo zniževali in jih ne mislimo zniževati niti zdaj – stroški dela. Za vsako podjetje je najpomembnejši človek, bodisi da dela na recepciji ali pa kot generalni direktor, da o tistih vmes sploh ne govorim. Samo ljudje lahko potegnejo podjetje iz težav, naprej. Zato morajo biti materialno in moralno stimulirani," še dodaja.

http://www.finance.si/226926/Colari%E8_Veseli_me_da_nismo_poslu%B9ali_analitikov

Mladim raziskovalcem podelili Krkine nagrade

http://www.krka.si/si/mediji/novice/2008/?v=novica1047

Bolj kot posojila borzne družbe strašijo slabe napovedi

Zaradi višjega evribor so se posojila v drugem polletju podražila za desetino, kar pa ne bo imelo vidnega vpliva na pričakovane dobičke.

Finančna kriza se bo verjetno najbolj poznala na dobičku Gorenja in Intereurope, medtem ko preostalim borznim družbam dražja posojila ne bi smela občutno oklestiti začrtanega dobička. Škodo bo imela tudi NKBM, ki ima izgube na borzi.

Najhitreje se v poslovanju družb pozna finančna kriza pri kratkoročnih posojilih, ki jih morajo najemati za financiranje tekočega poslovanja, vendar pa jih kar nekaj družb uporablja tudi za financiranje investicij. Zadnje pa lahko prinese nepredvidene stroške in težave v izvedbi projekta.

Povprečna vrednost trimesečnega EURIBOR je v drugem polletju približno 0,4 odstotne točke višja kot v prvih šestih mesecih letos. Če vzamemo ta podatek kot osnovo za nepričakovano podražitev posojil, je tako za kratkoročna posojila v drugem polletju treba plačevati okoli deset odstotkov višje obresti kot v prvih šestih mesecih.

Podjetja prve borzne kotacije, z izjemo Krke in Telekoma Slovenije, so se v prvem letošnjem polletju tudi precej zadolževala. Vendar pa je treba upoštevati, da so ta posojila družbe že vključile svoje načrte. Višje finančne obveznosti v tem kratkem obdobju se tako še ne bi smele veliko poznati na načrtovanih dobičkih družb in jih bodo lahko prikrile z nekaj več tržne aktivnosti ali pa računovodske spretnosti.

Gorenju več skrbi kot banke dela zahodna Evropa

Še največ bodo morali za pokritje višjih stroškov narediti v Gorenju. Velenjski proizvajalec bele tehnike je v prvem polletju za plačilo obresti porabil kar dve tretjini dobička iz poslovanja. Tik pred polletjem pa je izvedel prevzem nizozemskega Ataga. To je finančne obveznosti družbe povečalo za polovico, tako da bo v drugem polletju družba plačala vsaj okoli pet milijonov evrov več obresti kot v prvih šestih mesecih.

Vendar pa je nepredviden strošek financiranja, ki je posledica dražjih posojil, verjetno nižji od pol milijona evrov, kar je manj kot pet odstotkov predvidenega dobička skupine. Bolj kot v financiranju se tako finančne kriza pozna v tekočem poslovanju, kjer so že v prvem polletju imeli precej težav v zahodni in severni Evropi. Ta izpad pa po izjavah družbe za zdaj še uspešno nadomeščajo v vzhodni Evropi.

Skoraj dve tretjini dobička iz poslovanja je za plačilo obresti v prvem polletju porabil tudi Mercator. Najboljši sosed je v prvem polletju finančni dolg povečal za petino, poleg tega pa je povečal predvsem kratkoročne obveznosti. Vendar pa bo imel Mercator zaradi nepredvidenega vpliva višjih obrestnih mer v drugem polletju med 500 tisoč in milijon evrov nenačrtovanih stroškov. To pa je le okoli tri odstotke v tem času predvidenega čistega dobička.

Intereuropin dobiček zaradi obresti na tankem

Večji vpliv na dobiček bodo imele višje obresti pri Intereuropi, ki je pred dnevi priznala, da del dolgoročne investicije v Moskvi za zdaj še financira s kratkoročnimi posojili. Intereuropa je v prvem polletju za plačilo obresti porabila okoli 40 odstotkov dobička iz poslovanja, vendar pa je imela ob polletju petino večji dolg kot na začetku leta. V drugem polletju bo tako plačilo obresti še precej bolj stisnilo dobiček družbe, samo nepredvidena podražitev kratkoročnih posojil pa bo koprskemu koncernu odnesla okoli 200 tisoč evrov.

Petrolu in Luki dražja posojila še ne morejo do živega

Za petino je dolgove letos do polletja povečal tudi Petrol, ki je za nakup hrvaškega Europetrola najel tako dolgoročna kot kratkoročna posojila. Največji slovenski naftni trgovec je v prvem polletju za plačilo posojil porabil 37 odstotkov dobička iz poslovanja, vendar pa se bo učinek novih posojil v celoti poznal šele v drugem polletju. Podražitev kratkoročnih posojil, če jih je moral v tem času.

http://www.finance.s

Matrix, daj mi neki link Zakona o porezu na kapitalnu dobit u Sloveniji. I ako znaš je li bilo nekih zakonskih amandmana od 2007. godine do danas, vezano za nerezidente.

Dobra večer

Izvoli : http://translate.google.hr/translate?hl=hr&langpair=en|hr&u=http://www.globalpropertyguide.com/Europe/Slovenia/capital-gains-tax

http://translate.google.hr/translate?hl=hr&langpair=en|hr&u=http://www.globalpropertyguide.com/Europe/Slovenia/Taxes-and-Costs

Ukoliko imaš još kakvih pitanja – slobodno 🙂

Malo smo offtopic, ali valjda nam moderator neće uzeti za zlo 🙂